Razstavni program Pokrajinskega muzeja Kočevje
OBRTI 2. Pregled nekaterih obrti na Kočevskem, v Kostelu, Osilnici, Loškem Potoku in Ribniški dolini
Občasna razstava
Občasna razstava Pokrajinskega muzeja Kočevje v sodelovanju z Muzejem Ribnica. Gre za nadaljevanje istoimenske razstave o nekaterih obrteh iz leta 2020. Tokrat vam predstavljamo: čipkarstvo, fotografijo, kamnoseštvo in kamnarstvo, kovaštvo, lončarstvo, mizarstvo, pletarstvo in tesarstvo. Lončarstvo je posebej predstavila Polona Rigler Grm iz Muzeja Ribnica. Razstavo spremlja katalog, video vsebine, rekonstrukcija kovačije in veliko predmetov, ki so namenjeni dotikanju ter spoznavanju obrti preko čutov.
Razstavo smo odprli konec junija 2023 in bo na ogled do konca maja 2024.
|
|
 |
 |
 |
150 let Gimnazije Kočevje. 1872–2022
Šolstvo na Kočevskem se je razvijalo vzporedno z razvojem šolstva na nekdanjem Kranjskem. Oblasti so skrbele predvsem za razvoj nemškega šolstva z nemškim učnim jezikom. Krono nemškega šolstva na Kočevskem predstavlja ustanovitev nemške nižje gimnazije v Kočevju leta 1872. Namen njene ustanovitve je bil jasen in enak kot na vseh jezikovno mešanih območjih: krepiti kočevsko nemštvo in germanizirati nenemško prebivalstvo. Oblast na Dunaju jo je vsestransko podpirala ter bogato opremila s knjigami in učili.
Kmalu po koncu prve svetovne vojne je nova država nemško gimnazijo ukinila in ustanovila slovensko gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Tako kot prej nemška se je tudi slovenska gimnazija ves čas borila za svoj obstanek zaradi nizkega števila dijaštva. Danes deluje v okviru Gimnazije in srednje šole Kočevje ter predstavlja glavni steber razvoja srednjega šolstva v kočevski občini.
Razstava prikazuje zgodovinski razvoj kočevske gimnazije ter njen pomen in vlogo v 150 letni tradiciji. Dopolnjujeta jo oris srednjega poklicnega in strokovnega šolstva ter kulturno-umetniško ustvarjanje njenih profesorjev in dijakov. Obsega 29 dvojezičnih panojev (slo., ang.) in še dodatnih 17 panojev z fotografijami generacij maturantov od šolskega leta 1953/54 do šolskega leta 2021/22. Pripravili so jo Ivan Kordiš, Živa Ogorelec, Vesna Jerbič Perko in Mihael Petrovič ml. Na ogled je postavljenih 56 predmetov, med njimi maturantski ključ, maturantski plakat iz leta 1954, ki ga je izdelal Jože Centa, torba (aktovka) in kolo dolgoletnega ravnatelja prof. Hermana Kotarja, stol prof. Miloša Humeka, risalna deska iz stare gimnazijske risalnice, dijaška glasila ter stara učila za pouk biologije, fizike in kemije. Dopolnjuje jo Zbornik ob 140-/150-letnici Gimnazije in srednje šole Kočevje. Leta, ki ti dajo zaleta. Skupaj sta ga izdala in založila Pokrajinski muzej Kočevje ter Gimnazije in srednje šole Kočevje. Na 170 straneh je 244 barvnih in črno-belih fotografij, tri tabele in en časovni trak.
Razstava je nastala v okviru kulturnega tematskega leta 2022 "150 let srednjega šolstva na Kočevskem" in bo na ogled do jeseni 2023.
 |
 |
 |
 |
Nobilitirane rodbine, mestni sodniki in častni meščani mesta Kočevje
Občasna razstava bo v parku Gaj v Kočevju na ogled do junija 2022.
Konec srednjega veka in v 16. stoletju je v habsburških dednih deželah več meščanov svoje premoženje vlagalo v zemljiško posest, se preselilo na deželo, postopoma opustilo trgovanje in slednjič prešlo v plemstvo. V prvi polovici 17. stoletja sta plemiški naslov dosegli tudi dve meščanski
rodbini iz Kočevja, v drugi polovici istega stoletja pa skoraj istočasno prav tako dve. Slednjima je kasneje uspelo priti še do naslova baroni. Zagotovili sta si tudi znatno plemiško posest zunaj Kočevske ter se uvrstili med vidne kranjske plemiške in deželanske rodbine.
S povzdigom v mesto je Kočevje dobilo tudi pravico do mestnega sodnika, ki je opravljal tako upravne kot tudi sodne posle. V drugi polovici 19. stoletja se je njegova pristojnost prenesla na občino, ki jo je zastopal župan. Od takrat dalje mesto (občina) zaslužnim meščanom in tudi drugim
osebam podeljuje naziv častni meščan (občan) za njihove posebne zasluge pri razvoju mesta (občine).
Razstava prikazuje poplemenitene meščanske rodbine, mestne sodnike in zaslužne posameznike, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v mestu ob Rinži v zadnjih 550 letih. Njihova imena želimo zavarovati pred pozabo in jih trdno vtisniti v zgodovinski spomin prebivalcev mesta in Kočevske.
|
|
KOTSCHEW - GOTTSCHEE - KOČEVJE
550 let mestnih pravic
Razstava prikazuje nastanek in razvoj mesta Kočevje od 14. do začetka 20. stoletja.
Zgodovina mesta na okljuku Rinže je tesno povezana s srednjeveško kolonizacijo Kočevske. V teku 15. stoletja je po gospodarskem pomenu začelo prekašati sosednjo Ribnico in postalo glavno središče regije. Po ustanovitvi leta 1471 je bilo sprva v lasti Habsburžanov, kasneje pa so ga imele v zakupu številne plemiške rodbine. Leta 1667 je cesar Leopold I. mesto podaril grofu Volfu Engelbertu Auerspergu. Družina Auersperg je z mestom in Kočevsko ostala tesno povezana vse do konca druge svetovne vojne.
Kočevje je bilo več kot 600 let središče nemškega jezikovnega otoka sredi slovenskega narodnostnega ozemlja. Danes je med 86 naselji največje slovenske občine edina mestna naselbina ter njeno upravno, gospodarsko, cerkveno, izobraževalno in kulturno središče.
Razstavo spremlja katalog. Ogled razstave si lahko popestrite s Kočevskim kolesom sreče.
|
|
Prenesi pobarvanko
OBRTI. Pregled nekaterih obrti na Kočevskem, v Kostelu, Osilnici, Loškem Potoku in Ribniški dolini
Občasna razstava
Občasna razstava Pokrajinskega muzeja Kočevje v sodelovanju z Muzejem Ribnica in Pomorskim in zgodovinskim muzejem Hrvaškega primorja Reka (HR).
Stare obrti so pričevalec naše preteklosti, kulture, narodne in lokalne pripadnosti ter snovne in nesnovne dediščine, predstavljajo znanja in veščine ljudi, ki so morali izkoristiti danosti narave in okolja. So tudi izraz ljudske ustvarjalnosti, umetnosti in inovativnosti.
Občasna razstava prikazuje stare domače in poklicne obrti na območju Kočevske, Kostela, Osilnice, Loškega Potoka in Ribniške doline. Poleg suhe robe v besedi, sliki in muzejskih predmetih predstavljamo še 11 obrti: apneničarstvo, čevljarstvo, izdelava polhovk, mlinarstvo, obrti prevozništva, opekarstvo, suknarstvo, sodarstvo, skodlarstvo, tkalstvo in žagmojstre.
Razstavo spremlja katalog.
 Razstava Obrti, foto Nadja Kovačič, Pokrajinski muzej Kočevje |
Telovadba in šport na Kočevskem
Občasna razstava
Razstava prikazuje razvoj telovadbe, športa in rekreacije na Kočevskem od prvih začetkov v drugi polovici 19. stoletja do današnjih dni.Prve organizirane začetke telovadbe na Kočevskem zasledimo v mestu Kočevje leta 1867, ko so na ljudski šoli uvedli neobvezen pouk telesne vzgoje. Naslednje leto je bil pouk telesne vzgoje vpeljan tudi na podeželje. Kočevski gimnazijci so začeli telovaditi v šolskem letu 1873/74, najprej na gimnazijskem dvorišču, nato pa v gimnazijski dvorani. Kasneje je zgodovina telovadbe na narodnostno mešanem ozemlju Kočevske tesno povezana z delovanjem nemškega telovadnega društva Turnverein, slovenskega telovadnega društva Sokol Kočevje in kulturno-prosvetnega društva Svoboda.
Po drugi svetovni vojni se je Fizkulturno društvo Mirko Bračič skupaj s Smučarskim klubom Kočevje in Športnim klubom Triglav združilo v enotno Telesno vzgojno društvo Partizan Kočevje. Znotraj društva so delovale številne sekcije: za telovadbo, odbojko, namizni tenis, smučanje, atletiko in nogomet, sankanje, košarko, badminton, rokomet in dviganje uteži. Sekcije so sčasoma prerasle v športne klube in društva, ki danes delujejo v okviru Športne zveze Kočevje.
Namen razstave je predstaviti pomen telesne dejavnosti, posamezne športne panoge, športne delavce, športnike in njihove uspehe ter športne objekte.
Razstavo lahko obiščete do novembra 2020 ali pa jo poiščete na virtualnem ogledu.
Oglejte si panoje "Telovadba in šport na Kočevskem"
Matija Glad in njegove lutke
Občasna razstava
Matija Glad je bil preprost kostelski človek, doma iz Banja Loke. Mnogi se ga spominjajo kot hišnika v Šeškovem domu, drugi kot dramskega igralca pri Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda Kočevje in tretji kot navdušenega lutkarja. Vse življenje je bil posredno ali neposredno povezan s slovenskim lutkarstvom: vključeval se je v medvojno sokolsko lutkarstvo, spoznal se je s partizanskim lutkarstvom, spremljal je ustanovitev prvih slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč v Ljubljani (Mestnega lutkovnega gledališča, danes Lutkovno gledališče Ljubljana) in v Mariboru (Lutkovno gledališče Maribor) ter bil del razcveta slovenskih amaterskih lutkovnih skupin in gledališč v 60. in 70. letih 20. stoletja.
Za sabo je pustil bogato zbirko rezbarij, kipov, lutk in spominov na lutkovne predstave, ki so razveseljevale prve povojne in kasnejše generacije otrok na širšem območju Kočevske in drugod. Bil je pionir povojnega lutkarstva na Kočevskem. Čeprav bi se kdo muzal, da ni imel primerne izobrazbe pa je s svojo zavzetostjo in ljubeznijo do otrok ter lutk postavil Kočevsko na zemljevid slovenske lutkovne zgodovine.
Razstava in katalog sta bila narejena v sodelovanju z Lutkovnim muzejem in Muzejem Ribnica.
O tem, kakšen spomine ima nanj njegova hčerka in domačini, lahko izveste v radijski oddaji Radia Prvi — Sledi časa: »Stric, kdaj bodo spet lutke?«, 10. 11. 2019
https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/sledi-casa-187/
 |
 |
 |
 |
Oglejte si katalog "Matija Glad in njegove lutke"
»Moj uoča je šiu za vurame«. Po poteh vurmoharjev iz zgornje doline Kolpe.
Občasna razstava
Vurmoharji (iz nem. der Uhrmacher) so potujoči urarji iz zgornje doline Kolpe. To so bili možje in mladi moški iz hrvaške in slovenske strani doline, ki so za dodaten zaslužek in preživetje družine hodili prodajat in popravljat namizne, sobne, stenske, ročne in celo cerkvene ure v slovenske kraje, Hrvaško primorje, Slavonijo, Vojvodino, današnjo Madžarsko in celo do Romunije. Gre za tradicijo potujočega urarstva, ki izvira iz Schwarzwalda, pri nas pa je bila prisotna od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja.
Razstava, ki je v slovenskem, angleškem jeziku in domačem govoru Bosljive Loke prikazuje delo in življenje vurmoharjev s slovenske in hrvaške strani reke Kolpe.
Razstavo smo odprli junija 2016 in je bila na ogled do začetka leta 2017.
Marca 2017 je gostovala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja Reka.
Vabljeni k poslušanju radijske oddaje na Radio Prvi: Sledi časa, 16. 2. 2020, z naslovom Krošnjarjenje z urami v zgornji dolini Kolpe
 |
 |
 |
 |
Ogled katalogov iz muzejske zbirke
