Razstavni program Pokrajinskega muzeja Kočevje

 

Nobilitirane rodbine, mestni sodniki in častni meščani mesta Kočevje

Občasna razstava bo v parku Gaj v Kočevju na ogled do junija 2022.

Konec srednjega veka in v 16. stoletju je v habsburških dednih deželah več meščanov svoje premoženje vlagalo v zemljiško posest, se preselilo na deželo, postopoma opustilo trgovanje in slednjič prešlo v plemstvo. V prvi polovici 17. stoletja sta plemiški naslov dosegli tudi dve meščanski
rodbini iz Kočevja, v drugi polovici istega stoletja pa skoraj istočasno prav tako dve. Slednjima je kasneje uspelo priti še do naslova baroni. Zagotovili sta si tudi znatno plemiško posest zunaj Kočevske ter se uvrstili med vidne kranjske plemiške in deželanske rodbine.

S povzdigom v mesto je Kočevje dobilo tudi pravico do mestnega sodnika, ki je opravljal tako upravne kot tudi sodne posle. V drugi polovici 19. stoletja se je njegova pristojnost prenesla na občino, ki jo je zastopal župan. Od takrat dalje mesto (občina) zaslužnim meščanom in tudi drugim
osebam podeljuje naziv častni meščan (občan) za njihove posebne zasluge pri razvoju mesta (občine).

Razstava prikazuje poplemenitene meščanske rodbine, mestne sodnike in zaslužne posameznike, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v mestu ob Rinži v zadnjih 550 letih. Njihova imena želimo zavarovati pred pozabo in jih trdno vtisniti v zgodovinski spomin prebivalcev mesta in Kočevske.

Razstava v Gaju, foto Vesna Jerbič Perko, Pokrajinski muzej KočevjeRazstava v Gaju, foto Vesna Jerbič Perko, Pokrajinski muzej Kočevje

Spletna predstavitev

  Virtualni ogled razstave

 

 

KOTSCHEW - GOTTSCHEE - KOČEVJE

550 let mestnih pravic

Razstava prikazuje nastanek in razvoj mesta Kočevje od 14. do začetka 20. stoletja.

Zgodovina mesta na okljuku Rinže je tesno povezana s srednjeveško kolonizacijo Kočevske. V teku 15. stoletja je po gospodarskem pomenu začelo prekašati sosednjo Ribnico in postalo glavno središče regije. Po ustanovitvi leta 1471 je bilo sprva v lasti Habsburžanov, kasneje pa so ga imele v zakupu številne plemiške rodbine. Leta 1667 je cesar Leopold I. mesto podaril grofu Volfu Engelbertu Auerspergu. Družina Auersperg je z mestom in Kočevsko ostala tesno povezana vse do konca druge svetovne vojne.

Kočevje je bilo več kot 600 let središče nemškega jezikovnega otoka sredi slovenskega narodnostnega ozemlja. Danes je med 86 naselji največje slovenske občine edina mestna naselbina ter njeno upravno, gospodarsko, cerkveno, izobraževalno in kulturno središče.

Razstavo spremlja katalog. Ogled razstave si lahko popestrite s Kočevskim kolesom sreče.

Vodstvo po razstavi, foto Nadja Kovačič, Pokrajinski muzej KočevjeVodstvo po razstavi, foto Nadja Kovačič, Pokrajinski muzej Kočevje

  Prenesi pobarvanko

Spletna predstavitev

 

 

Telovadba in šport na Kočevskem

Občasna razstava

Razstava prikazuje razvoj telovadbe, športa in rekreacije na Kočevskem od prvih začetkov v drugi polovici 19. stoletja do današnjih dni.Prve organizirane začetke telovadbe na Kočevskem zasledimo v mestu Kočevje leta 1867, ko so na ljudski šoli uvedli neobvezen pouk telesne vzgoje. Naslednje leto je bil pouk telesne vzgoje vpeljan tudi na podeželje. Kočevski gimnazijci so začeli telovaditi v šolskem letu 1873/74, najprej na gimnazijskem dvorišču, nato pa v gimnazijski dvorani. Kasneje je zgodovina telovadbe na narodnostno mešanem ozemlju Kočevske tesno povezana z delovanjem nemškega telovadnega društva Turnverein, slovenskega telovadnega društva Sokol Kočevje in kulturno-prosvetnega društva Svoboda.

Po drugi svetovni vojni se je Fizkulturno društvo Mirko Bračič skupaj s Smučarskim klubom Kočevje in Športnim klubom Triglav združilo v enotno Telesno vzgojno društvo Partizan Kočevje. Znotraj društva so delovale številne sekcije: za telovadbo, odbojko, namizni tenis, smučanje, atletiko in nogomet, sankanje, košarko, badminton, rokomet in dviganje uteži. Sekcije so sčasoma prerasle v športne klube in društva, ki danes delujejo v okviru Športne zveze Kočevje.

Namen razstave je predstaviti pomen telesne dejavnosti, posamezne športne panoge, športne delavce, športnike in njihove uspehe ter športne objekte.

Razstavo lahko obiščete do novembra 2020 ali pa jo poiščete na virtualnem ogledu.

  Prenesi križanko

   Oglejte si panoje "Telovadba in šport na Kočevskem"

  Virtualni ogled razstave

 

 

Matija Glad in njegove lutke

Občasna razstava

Matija Glad je bil preprost kostelski človek, doma iz Banja Loke. Mnogi se ga spominjajo kot hišnika v Šeškovem domu, drugi kot dramskega igralca pri Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda Kočevje in tretji kot navdušenega lutkarja. Vse življenje je bil posredno ali neposredno povezan s slovenskim lutkarstvom: vključeval se je v medvojno sokolsko lutkarstvo, spoznal se je s partizanskim lutkarstvom, spremljal je ustanovitev prvih slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč v Ljubljani (Mestnega lutkovnega gledališča, danes Lutkovno gledališče Ljubljana) in v Mariboru (Lutkovno gledališče Maribor) ter bil del razcveta slovenskih amaterskih lutkovnih skupin in gledališč v 60. in 70. letih 20. stoletja.

Za sabo je pustil bogato zbirko rezbarij, kipov, lutk in spominov na lutkovne predstave, ki so razveseljevale prve povojne in kasnejše generacije otrok na širšem območju Kočevske in drugod. Bil je pionir povojnega lutkarstva na Kočevskem. Čeprav bi se kdo muzal, da ni imel primerne izobrazbe pa je s svojo zavzetostjo in ljubeznijo do otrok ter lutk postavil Kočevsko na zemljevid slovenske lutkovne zgodovine.

Razstava in katalog sta bila narejena v sodelovanju z Lutkovnim muzejem in Muzejem Ribnica.

O tem, kakšen spomine ima nanj njegova hčerka in domačini, lahko izveste v radijski oddaji Radia Prvi — Sledi časa: »Stric, kdaj bodo spet lutke?«, 10. 11. 2019

https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/sledi-casa-187/

 

    Oglejte si katalog "Matija Glad in njegove lutke"

 

 

Ogled katalogov iz muzejske zbirke

Panoji "Telovadba in šport na Kočevskem" Katalog "Matija Glad in njegove lutke"