Razstavni program Pokrajinskega muzeja Kočevje

 

Telovadba in šport na Kočevskem

Občasna razstava

Razstava prikazuje razvoj telovadbe, športa in rekreacije na Kočevskem od prvih začetkov v drugi polovici 19. stoletja do današnjih dni.Prve organizirane začetke telovadbe na Kočevskem zasledimo v mestu Kočevje leta 1867, ko so na ljudski šoli uvedli neobvezen pouk telesne vzgoje. Naslednje leto je bil pouk telesne vzgoje vpeljan tudi na podeželje. Kočevski gimnazijci so začeli telovaditi v šolskem letu 1873/74, najprej na gimnazijskem dvorišču, nato pa v gimnazijski dvorani. Kasneje je zgodovina telovadbe na narodnostno mešanem ozemlju Kočevske tesno povezana z delovanjem nemškega telovadnega društva Turnverein, slovenskega telovadnega društva Sokol Kočevje in kulturno-prosvetnega društva Svoboda.

Po drugi svetovni vojni se je Fizkulturno društvo Mirko Bračič skupaj s Smučarskim klubom Kočevje in Športnim klubom Triglav združilo v enotno Telesno vzgojno društvo Partizan Kočevje. Znotraj društva so delovale številne sekcije: za telovadbo, odbojko, namizni tenis, smučanje, atletiko in nogomet, sankanje, košarko, badminton, rokomet in dviganje uteži. Sekcije so sčasoma prerasle v športne klube in društva, ki danes delujejo v okviru Športne zveze Kočevje.

Namen razstave je predstaviti pomen telesne dejavnosti, posamezne športne panoge, športne delavce, športnike in njihove uspehe ter športne objekte.

Razstavo lahko obiščete do novembra 2020 ali pa jo poiščete na virtualnem ogledu.

  Prenesi križanko

 

Matija Glad in njegove lutke

Občasna razstava

Matija Glad je bil preprost kostelski človek, doma iz Banja Loke. Mnogi se ga spominjajo kot hišnika v Šeškovem domu, drugi kot dramskega igralca pri Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda Kočevje in tretji kot navdušenega lutkarja. Vse življenje je bil posredno ali neposredno povezan s slovenskim lutkarstvom: vključeval se je v medvojno sokolsko lutkarstvo, spoznal se je s partizanskim lutkarstvom, spremljal je ustanovitev prvih slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč v Ljubljani (Mestnega lutkovnega gledališča, danes Lutkovno gledališče Ljubljana) in v Mariboru (Lutkovno gledališče Maribor) ter bil del razcveta slovenskih amaterskih lutkovnih skupin in gledališč v 60. in 70. letih 20. stoletja.

Za sabo je pustil bogato zbirko rezbarij, kipov, lutk in spominov na lutkovne predstave, ki so razveseljevale prve povojne in kasnejše generacije otrok na širšem območju Kočevske in drugod. Bil je pionir povojnega lutkarstva na Kočevskem. Čeprav bi se kdo muzal, da ni imel primerne izobrazbe pa je s svojo zavzetostjo in ljubeznijo do otrok ter lutk postavil Kočevsko na zemljevid slovenske lutkovne zgodovine.

Razstava in katalog sta bila narejena v sodelovanju z Lutkovnim muzejem in Muzejem Ribnica.

O tem, kakšen spomine ima nanj njegova hčerka in domačini, lahko izveste v radijski oddaji Radia Prvi — Sledi časa: »Stric, kdaj bodo spet lutke?«, 10. 11. 2019

https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/sledi-casa-187/