V torek, 16. 6. 2026, ob 19. uri vas vabimo na odprtje sedme razstave iz cikla izvor Kočevje ob 10- letnici Likovnega salona Kočevje.

Cikel fotografskih razstav Izvor: Kočevje ob 10-letnici Likovnega salona Kočevje

Aleš Gregorič

POLAROIDI

16. 6.–12. 9. 2026

Odprtje razstave: torek, 16. 6. 2026, ob 19. uri.

Kustosinja razstave in avtorica besedila: Nadja Kovačič

Likovni salon Kočevje, Trg zbora odposlancev 72, Kočevje

Fotografski opus Aleša Gregoriča je raznolik, vendar v svojem izraznem in ekspresivnem smislu homogen. Številne serije pričajo o fotografovem nenehnem snovanju in ustvarjanju. V serijah z naslovi Portreti, Prostori, Na glavo obrnjeno, Vonj kože, Brutalna arhitektura ex Yu, Polaroidi itd. ustvarja atmosferične trenutke – trenutke, ki so vnaprej premišljeni in nato skrbno oblikovani na samem fotografskem setu. Njegova miselna priprava na posamezno fotografijo mu omogoča, da prizor natančno kadrira ter ga kompozicijsko in vsebinsko dovrši. Vsak kader, vsak motiv najprej premišljeno razdela v svojih mislih, še preden se dejansko loti fotografiranja. Le malo stvari prepusti naključju, čeprav si med delom in izvedbo dopušča tudi določeno mero improvizacije.

Zanj značilna zamolklost v gledalcu vzbuja tesnobo, lahko tudi nelagodje. Vedno ga zanima scenski prizor, s katerim poudarja psihološki moment. Fotografije, ki na prvi pogled delujejo estetsko čisto, nadgrajuje z detajli, prek katerih sporoča svojo zgodbo, intimno občutenje in atmosfero. Najpogosteje je to človeški lik, ki s svojo pozo, postavitvijo ali celo odsotnostjo ustvarja sporočilo in atmosfero dogodka.

Aleš Gregorič velik pomen namenja tudi tehnični izvedbi fotografije. Ta pristop se posebej jasno kaže v predstavljeni seriji Polaroidi. Kot sam pojasnjuje: »Originalni polaroid je intimen, majhen predmet, ki se prilega dlani. To intimnost dekonstruiram tako, da posnetke skeniram in močno povečam, s čimer korenito spremenim naravo podobe. Tisto, kar je bilo na majhnem formatu nevidno – kemični procesi, zrnatost in praske – na povečavi postane glavni subjekt. Gledalec tako ne opazuje več le motiva, temveč vstopa v samo snovnost fotografije.«

Serija Polaroidi predstavlja avtorjev osebni pogled na premišljene kompozicije močne ekspresivne fotografije, vpete v specifičen prostor in čas. Aleš Gregorič se v njej osredotoča na raziskovanje vizualnega vpogleda znotraj svojega najljubšega formata, pri čemer uporaba stare tehnologije presega zgolj nostalgijo – gre za zavestno iskanje »lepote v napaki«. S to serijo se Gregorič na neki način upira digitalni sterilnosti in se hkrati poklanja analogni napaki, kjer, kot pravi sam, naključna kemična reakcija nosi večjo čustveno težo kot tehnično popoln posnetek.

Aleš Gregorič (1966), ki je v Kočevju preživel vso svojo mladost, izhaja iz fotografske družine, kjer sta se s fotografijo ukvarjala oba njegova strica in kasneje brat. Sprva se je začel ukvarjati z video produkcijo; temu sta nato sledila fotografsko delovanje na področju ljubiteljske reportažne fotografije ter prvi tematski ciklusi. Čeprav nima formalne fotografske izobrazbe, je s prakso in samoizobraževanjem postal fotograf s prepoznavnim stilom. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade v Sloveniji in na Hrvaškem. Leta 1997 je bil prejemnik diplome na mednarodni fotografski razstavi v Rovinju; trikrat je prejel tudi nagrado na Emzinovem natečaju za Fotografijo leta. Živi in dela v Ljubljani.