Klavdij Sluban je fotograf, ki dela in razstavlja po vsem svetu. Izhaja pa s Kočevske kamor se vedno zelo rad vrača.

V Pokrajinskem muzeju Kočevje ga bomo letos gostil v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje.

Peta razstava v ciklu, Klavdij Sluban: Peglezen in bič, bo na ogled do vključno 21.3. 2026 v Likovnem salonu Kočevje.

V tem času vas vabimo na tri vodstva avtorja po razstavi:

sobota, 7.2.2026 ob 15. uri

sobota, 7.3.2026 ob 15. uri

sobota, 21.3.2026 ob 15. uri

Na vodstvu bo avtor predstavil kako se z razstavo poklanja spominu svojih prednikov, ki so doživeli težko zgodbo taborišč med drugo svetovno vojno.

Vabljeni.

PEGLEZEN IN BIČ sta predmeta, ki predstavljata izhodišče in osrednjo temo razmišljanja Klavdija Slubana. Prvi (peglezen) predstavlja simbol preživetja in življenja, drugi (bič) simbol trpljenja in kaznovanja, smrti. Peglezen t. j. likalnik, ki ga je njegova lastnica ne zavedajoč se zakaj, vzela s sabo na mučno pot v italijansko taborišče. Z likanjem oblačil je svojo družino obvarovala pred ušmi in stenicami, v zameno za hrano pa je likala tudi oblačila ostalih taboriščnikov in osebja. Na druga strani bič italijanskega paznika Vincenza Cuiulija, s katerim se je izživljal in kaznovali internirance. Bičal je celo do smrti. Klavdij Sluban ustvarja serijo fotografij, ki še nikoli ni bila predstavljena javnosti in obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih taborišč Rab in Gonars. Leta 2022 se je Klavdij Sluban srečal s sedemnajstimi bližnjimi in daljnimi sorodniki z območja Starega in Novega Kota (Binkla), ki so se iz taborišča vrnili. Spoznal in dokumentiral je njihove zgodbe. Preživete grozote je mnogokrat težko ubesediti, zato Klavdij Sluban uporablja jezik tenkočutnega in spoštljivega fotografa. Z neverjetnim občutkom za sočloveka in poistovetenja s posameznikom se je, kot že mnogokrat prej, odpravil na pot. V mrazu, sredi zime je prehodil pot, po kateri so se preživeli taboriščniki vračali domov. Pot, po kateri v taborišču umrli niso nikoli stopali. Pot iz Gonarsa do Starega in Novega Kota. Intenzivnost doživetja, izkušnje in krajev lahko doseže le v samoti in tišini. Le s poglobitvijo vase pa je mogoče razumeti druge. Sam večkrat pove, da ustvarjalnost izhaja iz rane, ki jo je treba obdelati. Kot bi nase prevzel težo bremena prednikov z zavezo, da se tega dela zgodovine ne sme nikoli pozabiti. S pristopom in v jeziku, ki zaznamuje njegov celoten ustvarjalni opus. Serija novo nastajajočega projekta je osebna in povezana z ožjo in širšo družino, pri kateri kot popotnik sveta vedno najde zatočišče in popolno sprejetje.

Projekt Klavdija Slubana  Peglezen in Bič, ki je posvečen spominu na žrtve fašizma, je javnosti predstavljen prvič. Nastal je v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Klavdij Sluban (1963) se je rodil v Parizu, otroštvo preživel pri teti v Livoldu, kjer je končal prvi razred osnovne šole, in se vrnil k staršem v Pariz. Pri štirinajstih letih se je navdušil nad fotografijo. Po diplomi iz anglo-ameriške književnosti je svoje znanje o črno-beli fotografiji izpopolnjeval v ateljejih Georgesa Fevrea v Parizu. Svoje večletne projekte predstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah svetovnih galerij in muzejev. Je prejemnik European Publishers Award for Photography (EPAP, 2009), prejemnik priznanja umetnik leta v Južni Koreji (2017), prejemnik največjega francoskega odličja za fotografijo Niepce (2000) in prejemnik nagrade Občine Kočevje deklica s piščalko (2013). Živi in dela med Slovenijo in Francijo (med Livoldom in Parizom).

Z nizom razstav umetniških fotografov pod skupnim naslovom Izvor: Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje obeležuje 10-letnico delovanja Likovnega salona. Potem, ko je Likovni salon, ki se je nahajal v zgornjih prostorih mestne tržnice, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživljal svoj največji razcvet, je njegova dejavnost v devetdesetih letih popolnoma zamrla. Leta 2015 je Pokrajinski muzej Kočevje galerijsko dejavnost obudil na novi lokaciji z ohranitvijo imena pa povezal preteklost s sedanjostjo. V prostorih »stare lekarne« se je v desetih letih zvrstilo več kot štirideset razstav s spremljevalnimi dogodki in pedagoško-andragoškim programom: https://www.pmk-kocevje.si/razstave/likovni-salon-kocevje/razstavni-program

Na voljo je tudi publikacija IZVOR: KOČEVJE Fotografija desetih, kjer so predstavljeni umetniški fotografi, ki izvorno prihajajo iz Kočevje. To so: Aleš Gregorič, Tomaž Gregorič, Dino Kužnik, Jaša Müller, Vito Oražem, Urška Pečnik, Klavdij Sluban, Željko Stevanić, Bruno Toič in Rudi Uran.

Knjigo je izdal in založil Pokrajinski muzej Kočevje, za grafični dizajn je poskrbela Mina Fina – Grupa Ee, prevod v angleščino Sunčan Stone, lektoriranje Sara Turk.

Avtorica publikacije in vodja projekta Nadja Kovačič je v knjigi predstavila vsakega od fotografov s krajšim besedilom in biografskimi podatki, poleg tega pa so v knjigi objavljene reprezentančne fotografije vsakega izmed obravnavanih fotografov. Umetnostni zgodovinar Miha Colner pa je v uvodnem besedilu osvetlil pomen fotografskega zbornika v širšem slovenskem umetnostnem prostoru.