Pokrajinski muzej Kočevje domuje v Šeškovem domu, nekdaj sokolskemu domu, ki ga je v letih 1937–1938 zgradilo Sokolsko društvo Kočevje. Načrte zanj je izdelal pooblaščeni gradbeni inženir Gustav Trenz iz Novega mesta. Dom je predvidel kot večnamensko stavbo z veliko osrednjo dvorano – telovadnico z gledališkim odrom in stranskimi prostori ob njej. Sokolski dom ob svečani otvoritvi 22. avgusta 1938 še ni bil dokončan.

Med drugo svetovno vojno močno poškodovano stavbo so obnovili v letih 1946–1947. Posegi na glavni fasadi in gabaritu so izvirni arhitekturi vzeli vtis zleknjene stavbe in spremenili njene bistvene plastične sestavine. Takrat so Sokolski dom preimenovali v Šeškov dom po narodnem heroju Jožetu Šešku. Stavbo so obnavljali tudi v kasneje (1953, 1963), temeljita obnova stavbe pa je potekala tudi v letih 1992–1999. V letu 2014 je bila zamenjana strešna kritina, montirani so bili dodatni snegolovi in žlebovi ter ogrevanje žlebov. V letu 2015 se je obnova nadaljevala z zamenjavo stavbnih elementov, novo fasado, postavitvijo klančine za invalide ter ureditvijo okolice.

Šeškov dom v Kočevju je izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti. V njem je od 1. do 4. (ker je potekalo do zgodnjih jutranjih ur tega dne) oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, prvo neposredno izvoljeno predstavništvo nekega okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno.

Šeškov dom je bil z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 66/2001 z dne 9. 8. 2001, razglašen za spomenik državnega pomena:

»Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

    - Kočevje – Šeškov dom (EŠD 270).
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih ter umetnostnih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik za državnega pomena:
Šeškov dom v Kočevju je izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti. V njem je od 1. do 3. oktobra 1943 potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Dvorana doma je izvirni prostor slovenskega parlamentarizma, poslopje samo pa značilna funkcionalistična stavba.«